V zadnji epizodi podkasta sem gostila Jitko Hreščak, permakulturno načrtovalko in ustvarjalko t. i. rajskih vrtov. Pogovor se je hitro pokazal kot nekaj več kot le razprava o vrtnarjenju. Dotaknili sva se odnosa do narave, hrane, zdravja, tempa življenja in nenazadnje vprašanja, kakšno prihodnost si sploh želimo.

Permakultura namreč ni metoda, ki bi jo lahko spravili v nekaj pravil ali receptov. Je način razmišljanja, odnos do prostora, v katerem živimo, in do življenja samega.

Kaj je permakultura?

Ena najpogostejših zmot je, da je permakultura zgolj “neurejen vrt”, kjer vse raste povprek. Jitka zelo jasno pove, da je resnica ravno obratna:
permakulturni vrt je zelo premišljeno načrtovan, le da izhaja iz drugačnih vprašanj.

Namesto:
Kaj bi jaz rada imela tukaj?
se vprašamo:
Kaj tukaj že obstaja? Kakšni so pogoji? Kaj bi tukaj naredila narava sama?

Permakultura ni proti prekopavanju, ni proti vrsticam, ni proti nobenemu orodju. Ključno vprašanje je vedno zakaj. Če nekaj počnemo z razumevanjem in z namenom, ki podpira življenje tal, rastlin in ljudi, potem smo že zelo blizu permakulturnemu razmišljanju.

Rajski vrt kot ekosistem

Rajski vrt ni samo prostor za pridelavo hrane. Je živ ekosistem, kjer se prepletajo rastline, mikroorganizmi v tleh, žuželke, ptice, živali – in ljudje.

Tak vrt:

• ne temelji na monokulturah,
• spodbuja biotsko pestrost,
• gradi zdrava, živa tla,
• zadržuje vlago in je odpornejši na sušo,
• dolgoročno potrebuje manj posegov in manj zalivanja.

Ključni element vsega so tla. Če so tla živa, bogata z mikroorganizmi in zaščitena z organsko snovjo (listje, zastirka, ostanki rastlin), potem rastline same postanejo močnejše, odpornejše in hranilno bogatejše.

Škodljivci kot sporočilo, ne sovražnik

V klasičnem vrtnarjenju škodljivce pogosto dojemamo kot nekaj, kar je treba uničiti. V permakulturnem pogledu pa so signal.

Narava nam z njimi sporoča:

• da je nekje preveč enega in premalo drugega,
• da rastlina ni v optimalnih pogojih,
• da ekosistem ni v ravnovesju.

Zdrava rastlina, ki raste v živih tleh in v dobri družbi drugih rastlin, praviloma ne potrebuje zaščite. Škodljivci se pojavijo takrat, ko je rastlina že oslabljena. Namesto boja proti naravi se učimo sodelovanja z njo.

Od vizije do zasaditve: zakaj ne gre na hitro

Ena največjih napak, ki jih Jitka opaža pri ljudeh, je preskakovanje korakov. Navdušenje je veliko, sadike so kupljene – načrta pa ni.

Pri ustvarjanju rajskega vrta je ravno obratno:

1. najprej vizija (kaj si sploh želim?),
2. razumevanje prostora in svojih zmožnosti,
3. postopno grajenje tal,
4. opazovanje,
5. šele nato dolgoročne zasaditve (drevesa, grmi).

Drevo, ki ga posadimo danes, bo tam morda 50 ali 100 let. Zato si je vredno vzeti čas. Permakultura nas uči potrpežljivosti in zaupanja v proces.

Hrana, ki res hrani

Poseben del pogovora sva namenili tudi kakovosti hrane. Raziskave kažejo, da ima zelenjava z domačega, sonaravno obdelanega vrta bistveno večji pozitiven učinek na naš mikrobiom kot industrijsko pridelana hrana.

Ko jemo hrano, ki je zrasla v sodelovanju z naravo:

• ne hranimo le telesa,
• hranimo tudi črevesno floro,
• podpiramo imunski sistem,
• in dolgoročno zmanjšujemo potrebo po dodatkih, vitaminah in “rešitvah od zunaj”.

Rajski vrt ni le vir kalorij je vir življenja.

Vrt kot prostor družine in skupnosti

Permakulturni vrt ni projekt za popolnost. Je prostor, kjer:

• otroci raziskujejo,
• odrasli upočasnijo,
• hrana raste skupaj z odnosi.

Lahko je majhen vrt, balkon ali večja parcela. Ni velikost tista, ki je pomembna, temveč kakovost odnosa, ki ga zgradimo z njim.

Prihodnost hrane je tudi osebna odločitev

Pogovor se je dotaknil tudi širše slike: kmetijstva, subvencij, sistema in prihodnosti hrane. A ključna misel ostaja preprosta: vsak vrt šteje.

Vsakič, ko:

• izberemo lokalno, sonaravno hrano,
• pridelamo vsaj del svoje zelenjave,
• podpremo življenje v tleh,

smo del spremembe.

Zaključek

Narava nas ne potrebuje. Mi potrebujemo njo.
In vrt, še posebej rajski vrt, je eden najlepših načinov, kako se lahko ponovno spomnimo, kdo smo in od kod prihajamo.

Če imate vrt, ga imate z razlogom.
Morda čaka samo to, da mu dovolimo, da postane raj.

Želite izvedetii več? Skočite na spletno stran Jitke Hreščak: https://www.rajnazemlji.si/