Kaj pomeni »kemija« v kozmetiki?​

V resnici je vse okoli nas kemija, tudi voda, vitamin C v pomaranči in hialuronska kislina v naši koži imajo svojo kemijsko zgradbo.

V kozmetiki zato ni smiselno presojati sestavin zgolj po njihovem izvoru, temveč po njihovi sestavi, čistosti, koncentraciji in načinu uporabe.

V kozmetični industriji ločimo:

• Naravne sestavine: Pridobljene neposredno iz rastlin ali mineralov (npr. hladno stiskano olje šipka ali karitejevo maslo).

• Naravno identične sestavine: Te so po svoji kemijski zgradbi popolnoma enake tistim v naravi, vendar so proizvedene v laboratoriju.

  • Primeri: Hialuronska kislina, vitamin C in salicilna kislina (BHA)

• Sintetične snovi: Ustvarjene v laboratoriju in v naravi ne obstajajo (npr. nekateri silikoni ali določeni konzervansi).

  • Primeri: Silikoni (npr. Dimethicone, Cyclopentasiloxane), Mineralna olja in parafini (npr. Paraffinum Liquidum, Petrolatum), Sintetični UV-filtri (npr. Oxybenzone, Octocrylene, Avobenzone), Sintetični konzervansi (npr. Phenoxyethanol, Methylisothiazolinone), Polietilenglikoli (PEG spojine)

Ali je naravno vedno boljše od laboratorijskega?

Ne nujno. Naravne sestavine lahko vsebujejo nečistoče iz okolja, na primer težke kovine, pesticide ali mikotoksine, medtem ko lahko pri sintetično pridobljenih snoveh ostanejo ostanki topil ali drugi stranski produkti, če proizvodni proces ni dovolj dobro nadzorovan. Varnost zato ni odvisna le od izvora snovi, temveč predvsem od njene koncentracije, kakovosti proizvodnje, načina uporabe in skupne izpostavljenosti.

Ali je vsaka »kemija« nevarna?

Ne. V kozmetiki je odločilno, kako neka snov deluje v konkretni formulaciji in ob dejanski uporabi. Pomembni so vrsta snovi, odmerek, način nanašanja, pogostost uporabe in to, ali izdelek ostane na koži ali se izpere.

V strokovni razpravi največkrat omenjamo določene parabene, ftalate, nekatere UV-filtre, formaldehid in formaldehidne sproščevalce, sintetične dišave ter posamezne konzervanse. Pri teh sestavinah ni bistveno le, ali so »naravne« ali »sintetične«, temveč kakšna je njihova dejanska izpostavljenost in ali lahko povzročijo draženje, alergije ali druge neželene učinke.

Kritična točka: “leave-on” izdelki in učinek koktajla

Največ pozornosti si zaslužijo t. i. leave-on izdelki, torej izdelki, ki ostanejo na koži: kreme za obraz, losjoni za telo, serumi, deodoranti, ličila, parfumi in nekateri izdelki za lase.

Pri teh izdelkih je izpostavljenost pomembnejša zato, ker so na koži prisotni dlje časa, se uporabljajo pogosto in se lahko sestavine skozi kožo postopno absorbirajo. Pri pršilnih oblikah je dodatna pot izpostavljenosti tudi vdihavanje.

Znanstveno je podprto, da lahko nekateri kozmetični izdelki povzročijo draženje kože in oči ter alergijski kontaktni dermatitis, zlasti zaradi dišav, določenih konzervansov in drugih občutljivih sestavin.

Pri nekaterih snoveh, ki jih obravnavamo kot potencialne endokrine motilce, na primer pri določenih ftalatih, parabenih in nekaterih UV-filtrih, obstajajo znanstveni razlogi za previdnost.

Manj jasni ostajajo dolgoročni učinki nizkih odmerkov in tako imenovani učinek koktajla, torej skupni učinek več različnih snovi iz različnih izdelkov, ki jih uporabljamo hkrati. Zato je smiselna večja pozornost pri izdelkih z dolgim seznamom sestavin in pri nanašanju številnih izdelkov drug za drugim, če ne vemo, kakšen je medsebojni vpliv teh snovi.

Dr. Philippa Darbre, ki je s svojimi raziskavami vplivala tudi na prepoved številnih parabenov v EU, je pokazala, da ima kombinacija različnih parabenov še veliko večji učinek, kot bi ga pričakovali pri zgolj »seštevku« posameznih snovi.

Pomembno se mi zdi omeniti, da je poleg pazljivosti pri sestavinah sintetičnega izvora potrebna previdnost tudi pri kombiniranju naravnih oziroma naravno identičnih sestavin.

Najbolj občutljive skupine

Posebna previdnost je smiselna pri nosečnicah, doječih materah, otrocih, dekletih v puberteti in osebah z občutljivo kožo ali znanimi alergijami. V teh življenjskih obdobjih je telo bolj občutljivo na hormonske motnje, draženje in alergijske reakcije.

Pri otrocih je kožna bariera tanjša, organizem pa še v razvoju. Pri nosečnosti lahko nekatere sestavine prehajajo na plod in v puberteti je dodatno pomemben razvoj endokrinega sistema, zato je izbira izdelkov v teh obdobjih posebej smiselna.

Na kaj gledati na deklaraciji

Najbolj uporabno je, da gledamo celoten seznam sestavin, torej INCI, in ne le marketinških napisov na sprednji strani embalaže. Oznake, kot so »naravno«, »eko«, »bio« ali »organic«, same po sebi ne zagotavljajo avtomatično boljše varnostne ocene.

Pri parfumih in dišavah je dobro vedeti, da se pod oznako »fragrance« ali »parfum« lahko skriva več deset ali celo več sto posameznih snovi, ki jih proizvajalcu ni treba navesti posebej. Če pri izdelku ob besedi »parfum« ni zvezdice (*) s pripisom, da gre za sestavine naravnih eteričnih olj, gre skoraj zagotovo za koktajl neznanih sintetičnih snovi.

Zato vedno svetujem, da se izogibate izdelkom (tako v kozmetiki kot pri čistilih in ostalih izdelkih za dom), ki vsebujejo oznako »parfum« brez transparentne navedbe celotne sestave.

Certifikati in naravna kozmetika

Certifikati, kot so COSMOS, NATRUE in ECOCERT, lahko pomagajo pri orientaciji, ker imajo določena pravila glede sestavin, proizvodnje in označevanja. Vendar certifikat še ne pomeni popolne varnosti, temveč predvsem strožji nadzor in jasnejša merila.

Tudi naravne sestavine, na primer eterična olja in rastlinski izvlečki, lahko povzročajo draženje ali alergije. Zato je pri izbiri vedno treba gledati konkretno sestavo izdelka, ne le njegovega marketinškega opisa.

Kako naj torej vemo ali je izdelek varen?

Moje vodilo je, da dajem prednost izdelkom brez sintetičnih sestavin. Vedno preverim celotno sestavo in certifikate, pri čemer na spletu podrobno raziščem, kaj točno določen certifikat zahteva (več o razumevanju certifikatov pa v naslednji objavi).

Poleg tega VEDNO stopim v stik s proizvajalcem. Povprašam jih po natančnem izvoru sestavin, neodvisnih testiranjih in čistosti surovin. Veliko o tej tematiki sta v mojem podkastu povedali tudi gostji Nuša Marinc in dr. Daniela Milosheska; čeprav je Danielin fokus na prehranskih dopolnilih, ta načela veljajo tudi za kozmetične izdelke.
https://www.youtube.com/watch?v=scdIFuZ1jCg
https://www.youtube.com/watch?v=6t0Y7ET1tew