PODKAST

Neverjetni svet gliv

gostja: dr. Nada Kraševec

V tej epizodi podkasta sem se pogovarjala z dr. Nado Kraševec o enem najbolj fascinantnih in spregledanih živih bitij na našem planetu: glivah. Znanstveni svet jih vse bolj prepoznava kot ključne za ekosistem, biotehnologijo in naše zdravje.

 

Dr. Nada Kraševec, znanstvenica s Kemijskega inštituta, nas popelje skozi svoje navdušenje nad glivami in razkrije, zakaj jih ne smemo videti zgolj kot gobe v gozdu ali plesen na kruhu. Raziskali sva, kako glive delujejo kot “internet narave”, kako se povezujejo z rastlinami in kako so bistvene za ohranjanje ekosistema.

 

Spodaj si lahko preberete najin celoten pogovor in najdete vse linke do omenjenih virov.

 

Pozdravljena Nada!

Nada, ti si oseba zaradi katere sem jaz vzljubila glive in nanje sedaj ne gledam več kot samo na gobe v gozdu in plesni na kruhu, ampak organizme z neskončnim potencialom tako za naše zdravje kot tudi za gospodarstvo. Skupaj sva raziskovali v času mojega opravljanja doktorskega dela na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu, kjer ti še danes raziskuješ in si poleg tega na inštitutu tudi odgovorna za biološko varnost. Prosim predstavi nam kako je potekala tvoja pot študija, raziskovanja in kdaj si se navdušila za glive?

Nada:

Vedno me je zanimalo vedeti čim več, na veliko različnih področjih. Želja videti in vedeti veliko novega o vsem »živem«. Ta neznosna radovednost me je vodila v študij biologije in v znanost, kjer se vsak dan lahko naučim kaj novega.

Zakaj so si živa bitja v osnovnih življenjskih mehanizmih tako podobna, a hkrati tako različna?

Kot zapriseženo biologinjo, me je v času vseh stopenj študija, tako za diplomo in magisterij, kakor tudi doktorat, zaneslo v raziskave različnih vidikov nitastih gliv. Najprej so bile to glive iz rodu Claviceps, ki proizvajajo ergot alkaloide, ki so takrat močno zanimali farmacevtsko tovarno Lek iz Mengša.

Raziskovalna področja, ki me oziroma so me zanimala in kjer imam izkušnje, so predvsem biotehnološko pridobivanje rekombinantnih beljakovin v glivi Aspergillus niger, predvsem tistih, ki so vključene v imunski odziv, kot so človeški citokini, in pestrost ter delovanje glivnih encimov, kot so citokromi P450, njihove reduktaze, proteaze in Ca ATP-aze. Zanimala me je tudi interakcija med patogenimi glivami in rastlinami, kot na primer interakcija glive Cochliobous lunatus s sirkom ali glive modrike Ceratocystis polonica s smreko, ki so v povezavi z lubadarjem. V zadnjem času je to predvsem glivna bioinformatika.

Na inštitutu izvajamo raziskave takih beljakovin, ki tvorijo pore, in njihovo delovanje na različne lipidne membrane. Nekatere izmed teh proteinov, ki tvorijo pore, so na primer v svetu že uspešno izrabili za določanje zaporedij DNA, ker ob prehodu DNA skozi poro omogočajo branje posameznih baz v zaporedju DNA. Spet druge proteine, ki tvorijo pore, so pa izrabili za nastanek prvih gensko spremenjenih rastlin. Prednost takih rastlin je, da same po sebi delujejo »bio-pesticidno«, zaradi por, ki nastajajo v črevesju ličink žuželčjih zajedavcev.

V okviru teh raziskav me zanimajo sorodne beljakovine pri glivah, njihova podobnost oziroma različnost in z njo povezana vloga v različnih bioloških procesih, za katero iščemo potrditve na molekularno biološki in biokemijski ravni.

Znaten del svojega zanimanja posvečam tudi izobraževanju o pomenu biološke varnosti pri delu z gensko spremenjenimi organizmi in z njo povezani bio-etiki raziskovanja.

Veliko mi pomeni navdihujoče delovno okolje, v katerem imajo raziskovalke in raziskovalci enake možnosti za ustvarjalno delo. Zato nekaj svoje energije uporabljam za osvetljevanje področij, kje vse je spola v raziskavah.

Saša: Kaj pa so glive v naravi? In kaj je njihova vloga?

Nada:

Glive so za žuželkami druga najbolj z vrstami bogata skupina organizmov. V primerjavi na primer z rastlinami, ki jih je 6-krat manj, bo znatno težje dokončati popis glivni vrst. Od več kot 1,5 milijona glivnih vrst, morda celo do 6 milijonov, jih je kljub vsem naporom raziskovalk in raziskovalcev opisanih le okoli 5 %.

 

Nitaste glive imajo zelo preprosto osnovno obliko, a hkrati preživijo v neskončno različnih okoljih. Glede na še vedno veljavno sistematično poimenovanje, glive zgodovinsko uvrščamo k rastlinam in algam, čeprav so po svojem notranjem ustroju mnogo bolj podobne živalim. Ljudem so torej veliko bolj podobne, kot si morda želimo priznati, zato je oblikovanje delujočih in hkrati za naše zdravje neškodljivih protiglivnih učinkovin tako zahtevno. Prvič naj bi se pojavile že pred 1,5 milijarde let in sodijo med prve organizme, ki smo jih ljudje udomačili.

 

Življenje nitaste glive se običajno začne s trosom, ki meri le nekaj mikrometrov. Tros oziroma spora začne v okolju, ki je vlažno in bogato s hranili, nabrekati in vzklije. Podaljša se v podolgovato nitasto celico, ki jo imenujemo hifa. Mrežo med seboj povezanih nitastih hif pa poimenujemo micelij. Ko postanejo hranila omejena v podlagi, v katerem živi micelij, začne micelij raziskovati zrak in prostor, da stvori strukture za razmnoževanje. Zaprtotrosnice, ki jim običajno rečemo kar plesni, lahko tvorijo strukture, ki jih poimenujejo konidioforji, ki proizvajajo nespolne trose na svojih koncih in/ali plodna telesa, ki proizvajajo spolne spore znotraj njih. Odprtotrosnice oziroma prostotrosnice so poznane po svoji sposobnosti oblikovanja plodnih teles, kjer nastajajo spolne spore. Nekatera izmed teh plodnih teles pogovorno imenujemo gobe. Ta plodna telesa so sestavljena iz micelijev, ki so bolj gosto zapakirani in nekoliko drugačne sestave kot dokaj ohlapen micelij, ki na podlagah tvori tridimenzionalne mrežaste strukture. Takšne strukture nas na daleč lahko spominjajo na sistem med seboj povezanih računalniških omrežij.

 

Nitaste glive so nevidne in druge vidne. Premer glivnih hif je od 2 do 10 mikrometrov, glivni micelij pa je sestavljen iz mreže mm do cm dolgih hif. Micelij gliv, ki ga tvorijo gobe, lahko naseli velike površine, kot ponazarja primerek rumenovenčne mraznice (Armillaria gallica), ki je naselila več 1000 hektarjev gozdnih tal, zaradi česar velja za največji in najstarejši organizem na Zemlji.

 

Glive igrajo ključno vlogo v ekosistemih kot gniloživke oziroma razkrojevalke, pa tudi kot simbionti in patogeni; v večini primerov vloga posamezne glive v naravi še ni znana. Nitaste glive so se izjemno učinkovite razkrojevalke, ker so razvile sposobnost prehranjevanja z razgradnjo organskih in polimernih snovi. Polisaharidi iz rastlinske biomase sestavljajo večino biomase na Zemlji (450 od skupno 550 gigaton ogljika) in predstavljajo glavni vir ogljika, ki poganja rast gliv. Ljudje moramo za prebavo hrano najprej zaužiti. Nitaste glive pa najprej prebavijo hrano in jo nato zaužijejo.Glivne celice, ki se vrastejo v podlago, v okoliški medij izločajo encime, kot so celulaze, amilaze, pektinaze, inulaze, proteaze in lipaze, in razgradijo rastlinske polisaharide, to je na primer celuloza, škrob, pektin ali inulin), beljakovine in lipide. Razgradnji produkti polisaharidov so preprosti sladkorji, kot je na primer glukoza, in oligosaharidi, ki jih nato s pomočjo specifičnih prenašalcev privzamejo hife. Ta visoka zmogljivost razgradnje rastlinske biomase skupaj z izjemno visoko zmogljivostjo izločanja encimov (poročajo tudi o 100 g/l), tvori osnovo za uspeh tako imenovanih visoko zmogljivih celičnih tovarn, ki proizvajajo svoje in tuje encime, kot na primer glivi Aspergillus niger ali Trichoderma reesei. Njihove encimske proizvode izkorišča raznolik nabor industrij, vključno s prehrano in krmo, detergenti, celulozo in papirjem, gorivom, farmacevtsko in kemično industrijo.

 

Glive so torej predvsem razgrajevalke. Si sploh lahko predstavljaš, kako visoki bi bili kupi smeti, če ne bi bilo gliv, ki razgrajujejo organsko biomaso? Predvidevam, da bi zmanjkalo življenjskega prostora za druga bitja.

Saša:

Meni je zelo zanimivo kako zelo spregledane so glive. Če se navežem na prvi dve epizodi podkasta ko smo govorili o črevesju in ko je govora o mikrobiomu je večina raziskav na bakterijah, sedaj pa prihajajo ven študije o neverjetnem pomenu gliv v našem telesu. In poleg tega vse te glive, ki jih najdemo v naravi lahko izkoriščamo v medicini in industriji. Kako in kakšen potencial imajo?

Nada:

Zanimivo se mi zdi, da ko sogovornici ali sogovorniku povem, da se ukvarjam z glivami, običajno ne dobim nobenega nadaljnjega vprašanja več.

Šele pred kratkim sem ozavestila enega od razlogov, zakaj so glive tako zapostavljene. Smatramo namreč, da so glive zastonj! Ker so zastonj, jih zato ne cenimo. Naš odnos do dragocenih stvari je bistveno drugačen kot do brezplačnih primerkov.

Glive imajo izjemen pozitiven in negativen vpliv na naše vsakdanje življenje, bolj kot se tega želimo zavedati. Služijo nam kot industrijske biotovarne, čeprav ogromne možnosti in priložnosti, ki jih ponujajo njihove spojine, ostajajo neraziskane. Glivna biotehnologija lahko pomaga človeški družbi pri prehodu iz krožnega gospodarstva, ki temelji na nafti, na krožno gospodarstvo, ki temelji na biologiji. Glive so sposobne trajnostno proizvajati hrano, krmo, kemikalije, goriva, tekstil in materiale za gradnjo, transport, pohištvo in drugo.

Poskusila bom predstaviti nekaj možnosti, ki jih nudijo glive na različnih področjih in teh res ni malo.

1) Divje in gojene gobe lahko prodajamo kot živila: Užitnih je približno 2000 vrst divjih gliv, ki jih lahko varno uživamo. Približno 470 vrst ima zdravilno vrednost, še 180 vrstam pa pripisujemo vrednost v drugih dejavnostih, na primer v verske namene. Na svetovni ravni tržno gojimo približno 60 vrst gob, najbolj pogosto je to dvotrosni kukmak poznan šampinjon (Agaricus bisporus), sledijo užitni nazobčanec poznan kot šitake (Lentinula edodes), ostrigarji (Pleurotusspp.) in zimska panjevka (Flammulina velutipes ali F. filiformis).

2) Industrijska uporaba gliv vključuje različno hrano in pijačo, zdravila in farmacevtske izdelke ter surovine.

2a) Hrana in pijača na osnovi gliv. Sem sodi fermentirana hrana kot so pekovski izdelki in sir; alkoholne in žgane pijače kot so pivo, vino, vodka, gin, tekila, rum, viski in vinjak; brezalkoholne fermentirane pijače kot so čokolada, kava, kis in kombuča; dodatki za živila, na primer organske kisline, najpogosteje verjetno uporabimo citronsko kislino; beljakovine na osnovi gliv (mikoproteini); ojačevalci hrane, kot so sojina omaka, miso in indonezijski tempeh; in razna barvila za živila.

2b) Zdravila in farmacevtski izdelki na osnovi gliv vključujejo: antibakterijske učinkovine, kot sta na primer penicilin in cefalosporin; antimikotike, ki delujejo proti glivam; zdravila za srce in ožilje, ki so poznani kot statini; zaviralci imunskega odziva in imunomodulatorji; nematicidi za ogorčice; potem je tu tradicionalna kitajska medicina: z glivami pološčenka, ki je poznana tudi kot Ganoderma in Ophiocordyceps/Cordyceps; in funkcionalna hrana ter prehranska dopolnila: kukmaki (Agaricus bisporus), bradovci (Hericium spp.), šitake (Lentinula edodes), rdeči kvasni riž, ki nastane s fermentacijo plesni (Monascus purpureus) in Ophiocordyceps sinensis;

2c) Med surovine na osnovi gliv sodijo: lesni agar in njegovo olje; kozmetika, na primer β-glukan; mikopesticidi, to so pesticidi na osnovi gliv; biognojilo na osnovi mikorize; glivni encimi kot so lakaze, invertaze, amilaze, proteaze, celulaze, pektinaze, lipaze, galaktozidaze in laktaze; in industrija materialov, ki temeljijo na glivah.

3) Med druge biotehnološke uporabe gliv sodijo biogoriva in bioremedijacija, to je biotehnološka metoda za predvsem za sanacijo okolja, pri kateri se za zmanjševanje, odpravljanje onesnaženosti izkorišča sposobnost določenih mikroorganizmov, zlasti gliv in bakterij, za razgrajevanje škodljivih snovi v neškodljive.

 

4) Rekreativno nabiranje gob.

 

5) Vrednost zalog ogljika iz gozdov, s katerimi se trguje. Vrednosti, ki jo doprinesejo glive v ekosistemih na svetovni ravni, še nismo določili oziroma je sploh še nismo prepoznali.

Saša:

Ker so tiste gobe v gozdu zastonj, si sploh ne predstavljamo kakšno tržno vrednost imajo. A obstaja kakšna ocena oziroma primerjava (npr. z bakterijami ali čim drugim)?

Nada:

Denarno vrednotenje uporabljamo zato, da lahko različne stvari ali učinke primerjamo med seboj in v razmerju s stroški in s koristmi, ki so že izražene v denarnih enotah. Ekonomska merila predstavljajo tudi ključne elemente v procesih odločanja o politikah ohranjanja narave. Nesporno je, da glive igrajo osrednjo vlogo v katerem koli ekosistemu, potrebne so za kroženje ogljika in hranil. Vendar so šele v predpreteklem letu prvič do sedaj poskusili podati skupno oceno vrednosti gliv. Potrebnih bo še precej dopolnitev, da se bomo približali pravi oceni.

Saša:

Sedaj sva odkrile kakšen potencial imajo, kako super so. Vendar pa del tvoj raziskav vključuje tudi raziskovanje manj prijetnih delov gliv, to so njihovi toksini. Dobro poznani so nam toksini iz gob, npr iz mušnice. Kakšne pa preučuješ ti in kakšne učinke imajo?

Nada:

Res je, glive proizvajajo tudi toksine, ki njim pomagajo preživeti v njihovi ekološki niši. Če pogledamo z našimi očmi, to pomeni, da nam pokvarijo našo hrano in okužijo osebe, predvsem tiste z oslabljenim imunskim odzivom, kar viša stroške za njihovo zatiranje in za javno zdravstvo. Vendar je izmed vseh vrst gliv le okoli 100 do 200 vrst razvilo uspešne načine za zajedanje človeških gostiteljev. Razumevanje delovanja gliv, ki lahko povzročijo bolezni, je še posebej pomembno za napoved morebitnih novonastalih človeških patogenov, ki se bodo zagotovo pojavili kot posledica prihajajočih podnebnih sprememb.

 

Znano je, da zelena mušnica (Amanita phalloides) vsebuje dve glavni skupini toksinov, ki pripadata tako imenovanim specializiranim presnovkom oziroma metabolitom. Obe tvorita kompleksne strukture več-cikličnih peptidov, ki so razširjeni po tkivu gobe. Dodaten in drugačen toksin predstavlja falolizin, to je glikoprotein lektin, ki je pravzaprav mešanica dveh do treh citolitičnih proteinov. Izkazal je hemolitično delovanje in vitro, to pomeni, da rdeče krvne celice in liposomi, ki vsebujejo določene lipide, v poskusu razpadejo. Po številnih fizikalnih lastnostih je falolizin podoben članom družine beta-sodčkastih toksinov, ki tvorijo pore (stafilokokni alfa-toksin).

 

Raziskujem proteine iz gliv, ki tvorijo pore, in pri tem delujejo v paru. Zmerno so morda podobni citolitičnim proteinom iz zelene mušnice. Vedenje o delovanju glivnih egerolizinov in njihovih partnerskih proteinov v naravi je zelo omejeno. Vemo, da ne prispevajo k preživetju gliv v ekstremnih okoljih, sicer pa pripadajo k specialnim proteinom, ki tvorijo pore in imajo vlogo v procesu izključevanja konkurence v ekološki niši.

 

Klub temu pa poznamo že kar nekaj možnost za njihovo uporabo:

  • Nekateri glivni egerolizini lahko služijo kot sonde za odkrivanje in označevanje specifičnih membranskih lipidov, rakavih celic, nevretenčarjev ali parazitov.
  • Nekaterih izmed egerolizinov imajo morda lahko vlogo v boju proti presnovnim motnjam in z njo povezano debelost.
  • Njihovi geni ali izražanje teh genov lahko služi kot označevalci za napredovanje nastajanja plodnih teles med gojenjem gob ali kot bio-označevalci za odkrivanje izpostavljenosti glivam in za napredovanje nalezljivih bolezni.
  • Protitelesa proizvedena proti egerolizinom lahko služijo kot orodje v imunodiagnostiki.
  • Zaradi spremenljivega zaporedja lahko egerolizini služijo kot orodje za določanje rastlinskih patogenov med nekaterimi tesno sorodnimi vrstami, pri katerih druge metode niso bile uspešne.
  • Močne promotorje, ki uravnavajo izražanje gena za egerolizine, lahko uporabijo za izražanje glivi tujih proteinov, ki so biotehnološko zanimivi.
  • Nekatere egerolizine, ki v kombinaciji z večjimi proteinskimi partnerji tvorijo pore, lahko uporabimo za uničevanje nekaterih žuželčjih škodljivcev kot »bio-insekticide« ali za zdravljenje nekaterih vrst raka, na primer na mehurju.

Saša:

Nada, ti se ukvarjaš tudi z vprašanjem enakopravnosti med spoloma v znanosti, med moškimi in ženskami, ljudmi. Ampak morda presenetljiv podatek za poslušalce je pa to, da imajo tudi glive spole in spolno razmnoževanje. Je podobno kot pri človeški oploditvi ko se združita semenčica in jajčece?

Nada:

Glive imajo cel spekter različnih načinov razmnoževanja, razlogi za tako pestrost vzbujajo znanstveno zanimanje tako v primerjavi med različnimi vrstami gliv kakor tudi z drugimi organizmi. Spol pri glivah je vedno privlačna tema, ki so jo obravnavali v številnih znanstvenih objavah in na glivnih srečanjih. Različen spol pri glivah poimenujemo kot paritveni tip.

 

Spolno razmnoževanje se je v evoluciji pojavilo zgodaj in večina evkariontov, to je organizmov, ki imajo celice z jedri, vstopi v spolni cikel tekom svojega življenja. Seks je drag in neučinkovit, saj so potrebne neenake spolne celice. To pomeni, da sta za vsakega potomca potrebna dva starševska organizma. Ohranjanje dveh paritvenih partnerjev zmanjšuje fitnes starševskih organizmov. Vendar se zdi, da koristi spolnega razmnoževanja odtehtajo učinkovitost razmnoževanja z delitvijo. Večina biologinj in biologov verjame, da je namen spolnega razmnoževanja ustvarjanje raznolikosti med osebki naslednje generacije.

 

Še pred dobrim desetletjem smo verjeli, da se patogene glive razmnožujejo le nespolno, z delitvijo oziroma s kloni. Vendar glede na genetske dokaze iz vse večjega števila objavljenih genomov gliv vrst lahko sklepamo, da je večina patogenih gliv ohranila vsa potrebna orodja za spolno razmnoževanje (za tako imenovani skriti seks). Glive imajo lahko spolni cikel, v katerem se različni paritveni tipi parijo in tako spodbujajo raznolikost. Druga možnost je spolni cikel, v katerem so organizmi samooplodni. V evoluciji gliv je prehajanje med različnimi načini razmnoževanja pogosto. Prehod od zunanjega križanja k samooploditve omogoča vrsti, da se razširi v niši, v kateri je majhna verjetnost, da bi se srečala z drugim paritvenim tipom. Prednosti parjenja podobnih celic na prvi pogled niso povsem očitne, vendar vse kaže, da je lahko že redka prisotnost navzkrižne oploditve dovolj za ohranitev raznolikosti.

 

Sam proces razmnoževanja lahko neposredno vpliva na sposobnost gliv, da povzročijo bolezen, da tvorijo odporne spore in da spremenijo interakcije z gostiteljskimi celicami. V glivnem patogenu se lahko pojavi več kužnih sevov, ki jih običajno predstavljajo izolirane nespolne oblike glive povzročiteljice.

Saša:

Ali imajo glive poleg spola tudi inteligenco? Primer, sicer protist: https://www.youtube.com/watch?v=RVe94qa1ar4

Oziroma, kaj se lahko kaj naučimo od njih?

Nada:

Kot biologinjo me močno moti antropomorfizem, to je prisojanje človeških lastnosti stvarem in pojavom zunaj človeka. Vsaka glivna vrsta je zelo dobro prilagojena na posebno okoljsko nišo, ki jo zaseda. Glive dobro zaznavajo spremembe v neposrednem okolju in so se sposobne razmeroma hitro odzvati na njih.

Kaj bi se lahko naučili od gliv ali glivam podobnih organizmov? Morda bi se lahko naučili zanesljive in stroškovno učinkovite gradnje omrežij. Enoceličen organizem glivam podobne prave sluzavke oziroma miksomicete(Physarum polycephalum) raziskuje svoje okolje za vir hrane in se oblikuje v zelo zapletena omrežja, da jih poveže. Raziskovalke in raziskovalci na različnih področjih, kot so na primer računalniška znanost, biologija in oblikovanje, so to vedenje uporabili kot navdih za reševanje številnih prostorskih problemov, kot so navigacija po labirintih, načrtovanje transportnih omrežij in razumevanje človeških kognitivnih vzorcev in ustvarjalnosti. Sluzavka lahko rešuje naloge računalniške geometrije, obdelave slik, logike in aritmetike, kadar so podatki predstavljeni z razporeditvijo učinkovin, ki jo privlačijo ali odbijajo.

Zanimiv poskus, ki so ga opravili pred časom, kaže, da lahko njena rast, vodi do izboljšanih tehnoloških sistemov, kot so robustnejša računalniška in mobilna komunikacijska omrežja. Raziskovalci so pripravili zemljevid Japonske z nekaj večjimi mesti. Želeli so ugotoviti najučinkovitejšo železniško povezavo med temi mesti. V začetku poskusa so majhen vcepek, glivam podobne želatinaste sluzavke, ki so jo poljudno poimenujejo »blob«, postavili na lokacijo, ki je predstavljala Tokio. Eksperimentalno areno z obrobo, ki je predstavljala pacifiško obalo, so dopolnili z dodatnim virom hrane na mestu vsakega izmed večjih mest v regiji. Sluzavka je zrasla iz začetnega vira hrane k sosednjim in postopoma naselila vse vire hrane. Micelij se je nato razdelil v enotno mrežo, ki je povezovala vse vire hrane. Povezave, ki jih je ustvarila sluzavka, so se precej razlikovale od obstoječih povezav.

Lani so objavili tudi nove pristop na področju astrofizike (za identifikacijo filamentov kozmične mreže znotraj ogrodja z uporabo ocen polja kozmične gostote), ki se zgleduje po organizmu omenjene sluzavke. Algoritem, ki so ga uporabili za izračun, je razširitev virtualnega modela simulirane mreže rasti.

Saša:

Seznam njihovih sposobnosti se pa še kar ne konča. Glive menda predstavljajo internet za rastline, je res? https://www.youtube.com/watch?v=_tjt8WT5mRs

Nada:

Raziskovalka Suzanne Simard proučuje presenetljivo in občutljivo kompleksnost narave. Glavni poudarek je na podzemnih mrežah gliv, ki povezujejo drevesa in omogočajo podzemno komunikacijo in interakcijo med drevesi. Analiza njene ekipe je pokazala, da mreže gliv premikajo vodo, ogljik in hranila, kot je dušik, med drevesi in med drugimi vrstami. Raziskava je pokazala, da ta zapletena, simbiotska omrežja v naših gozdovih, v središču katerih stojijo, tako imenovana »matična drevesa«, spominjajo na naše nevronske in socialne mreže. To delo o komunikaciji med simbiotskimi rastlinami ima lahko daljnosežne posledice tako v gozdarski kot kmetijski industriji, zlasti glede trajnostnega upravljanja gozdov in odpornosti rastlin na patogene. Deluje predvsem v gozdovih, pa tudi na travnikih, mokriščih, tundrah in alpskih ekosistemih. https://www.ted.com/speakers/suzanne_simard

Pri nas pa taka stara drevesa v imenu dobička odstranimo in mislimo, da jih lahko nadomestimo s tako imenovanimi grmički na palicah, kot je nekdo duhovito poimenoval nove sadike drevesc, in verjamemo, da smo si na tak način oprali vest.

Njeno delo je doseglo izjemno odmevnost v javnosti, vendar velja povedati, da se pojavlja tudi več, morda tudi utemeljenih, kritik tega dela.

Saša:

Tako kot imajo gobe pod tistim kar vidimo nad zemljo spodaj še celo mrežo, tudi plesni na kruhu, marmeladi niso samo tisto kar vidimo so tudi še v notranjosti. A lahko kjer je na vrhu marmelade plesen samo odstranimo in pojemo preostali del marmelade?

Nada:

Kar se tiče marmelade, je pa takole. Če bi se plesen zaredila na domači ribezovi marmeladi, ki je imam veliko, in je ne maram najbolj, bi jo takoj vrgla stran. Res pa je tudi, da samo odstranitev vidnega dela plesni običajno ni dovolj. Izpostavila sem že, da glive v podlago sproščajo različne encime, pa tudi toksine, ki nam lahko škodujejo.

 

Povsem drugače pa je pri nekaterih sirih, ki nam jih že prodajajo okužene s tako imenovanimi žlahtnimi plesnimi, in za povrh jih še prav drago zaračunajo. Teh pač ni smiselno metati stran.

Saša:

Ali bi bilo možno doma gojiti jurčke in podobne gobe?

Nada:

Eno najpogostejših vprašanj je: Kdaj bodo pričeli gojiti jurčke? Na negativen odgovor, se ljudje običajno odzovejo skeptično. Zakaj je druge vrste gob mogoče gojiti, jurčkov pa ne?

 

Razumeti moramo, da lahko gobe, ki jih jemo oziroma »užitne gobe«, glede na njihov način življenja razdelimo v dve glavni kategoriji: v saprofite in v simbiontske. Saprofiten so tiste gobe, ki živijo na odmrli organski snovi v razpadlem stanju. V današnjem času je saprofite povsem enostavno gojiti, saj za donosno gojenje potrebujejo le ustrezen hranljiv substrat, ustrezno mikroklimo in okolje za vse različna življenjska obdobja. O gojenju gob govorimo, kadar je pridelava namenjena pridobivanju dobička. Čeprav gojenje saprofitov ni tako enostavno, kot se morda zdi, se ga v večini primerov lahko lotimo, primeri so gojenje ostrigarjev, šitake, topolovk, žametovk… Micelije »užitnih gob« lahko gojimo tudi na različnih stranskih proizvodih in odpadkih iz gozdarstva in kmetijstva.

 

Po drugi strani pa simbiotske gobe živijo v sožitju z rastlinami. Simbioza je medsebojni oziroma mikorizni proces, ki vključuje izmenjavo prehranskih dobrin (na primer pri jurčkih in tartufih). Posledično se vzpostavi tesna povezava med gobo in gostiteljsko rastlino, tako da lahko to vrsto gob gojite le, če je blizu primerne rastline. Zaradi tega je zelo težko gojiti mikorizne gobe – če ne celo nemogoče.

 

Poznan primer simbionta je tartuf, ki ga gojijo na mikoriznih rastlinah. Po istem postopku so začeli gojiti tudi jurčke z mikoriznimi gostiteljskimi rastlinami. Delmas J., slaviti raziskovalec na področju gojenja gob in tartufov, je v šestdesetih letih uspel vzpostaviti mikorizo nekaterih rastlin z jurčki (Boletus granulatus). Vendar je vrednost teh jurčkov na trgu skoraj smešna. Morda bi bilo mogoče pridobiti dobre primerke jurčkov, a proizvodni čas bi bil zelo dolg in nedonosen. Gojenje večine ektomikoriznih gob ni bilo nikoli osvojeno, razvitih je nekaj tehnik, s katerimi se lahko doseže določene stopnje razvoja mikorize in so jih uporabili pri poskusih gojenja nekaterih vrst. Vendar so potrebne še dodatne raziskave, da bi se jih vpeljalo v gojenje drugih užitnih vrst.

Saša:

Če bi naši poslušalci želeli izvedeti več o področju, katere vire/knjige bi jim priporočila?

Nada:

V aprilski lanskega leta, je izšla številka slovenske revije »National geographic«, v kateri so sploh prvič pisali o glivah. To reportažo, ki so jo naslovili »Čarobni svet gliv«, so napisali nadvse zanimivo, tudi sama sem lahko prebrala nekaj zanimivosti o glivah, ki jih prej še nisem poznala. K prebiranju prispevka, ki je izšel tudi v slovenski izdaji revije, nas avtor besedila takole povabi: »So v nas, na nas in povsod okrog nas. Čas je, da temeljito spoznamo svoje osupljive glivne sosede in kar najbolje izkoristimo nova spoznanja.«

Čarobni svet gliv, Revija Slovenska izdaja National geographic leto 19, številka 4, April 2024

V spletnem časopisu Kvarkadabra, to je časopisu za tolmačenje znanosti, ki »tolmači znanost za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti njen smisel«, lahko najdete nadaljevanje mojih misli o različnih vidikih gliv:

Predstavila sem tudi nekaj raziskovalk, ki so se ukvarjale z raziskavami gliv v svetu in pri nas na Kemijskem inštitutu.